Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Depresija kot poslovni model

Vse bolj jasno postaja, da je ideja mentalnega zdravja v današnjem svetu precej sprevržena. Da se razumemo – duševne bolezni so resnične, trditi karkoli drugega pa nevarno. A vendar je družbeni narativ osebne odgovornosti za lastno dobro počutje strašljiv. “Zdrav” je le tisti, ki kljub družbenim in službenim pritiskom obdrži nasmeh na obrazu še takrat, ko njegovo mikrookolje in širši svet razpadata. Diagnoze so vse pogostejše, pretirano predpisovanje psihiatričnih zdravil tudi – krivda pa ostaja na posameznikovi "šibkosti".

In kako se na to odziva peščica, ki ji je v interesu vzdrževati tak svet? Precej cinično, seveda. Rastoče področje psihoterapije vidi kot priložnost za vlaganje – in s tem za dobiček še na drugi strani enačbe. Hej, če smo nevrodivergentni prav na način, ki sistemu ustreza, se lahko naše možnosti za zaposlitev celo izboljšajo! Zato se vsakič, ko delodajalci “skrbijo” za mentalno dobrobit zaposlenih, spomnimo, katero težavo pravzaprav rešujejo – in komu v korist.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Živjo, enakopravnost!

Ameriški republikanski zakonodajalci so letos predlagali že preko 300 zakonov proti LGBTIQ+ skupnosti, od katerih jih pribl. 130 napada pravice transspolnih oseb. Regresivna homofobna patriarhalna ideologija, ki navdihuje dežurne nestrpneže, dobiva krila marsikje po svetu. Spravljajo se na vse, ki naj bi kazili tradicionalno podobo družine in družbe.

V Sloveniji jim je 8. julija ustavno sodišče malce pristriglo peruti, ko je odpravilo diskriminacijo glede na spolno usmerjenost para pri možnosti sklenitve zakonske zveze in uvrstitve na seznam za posvojitev otrok. V Sloveniji je parov, ki si želijo posvojiti otroka, vsaj 10-krat več kot otrok, ki bi jih lahko posvojili. O ustrezni izbiri posvojiteljev bosta še naprej odločala CSD in sodišče.

Lani je partnersko zvezo sklenilo 58 istospolno usmerjenih parov, kar bi predstavljalo 1 % porok. Cerkvena vrata jim bodo verjetno do nadaljnjega ostala zaprta, čas pa bi bil, da se za vse odpre vsaj pot do oploditve z biomedicinsko pomočjo.


Kaj se skriva pod ledeno goro?

Iz dneva v dan postaja bolj jasno, da se bližamo ponovnemu zlomu globalne ekonomije. Da bi zajezile podivjano spiralo inflacije, ki so jo sprožili kovid, Putin in nenazadnje tipičen kapitalistični pohlep, so centralne banke po svetu pričele dvigovati obrestne mere in s tem končale obdobje poceni denarja, ki je doslej poganjal rekordno rast predvsem tehnološkega sektorja.

Kako gol je pravzaprav cesar, bo hitro postalo jasno pri podjetjih t. i. gig ekonomije. Za Uber, Deliveroo, Gorillas, Wolt in podobne "platforme" je namreč značilno, da so v bojih za vzpostavitev monopolov pravzaprav živele na dolgovih in svoje delovanje subvencionirale s krediti oziroma finančnimi injekcijami radodarnih skladov tveganega kapitala, ki bodo sedaj primorani zategniti mošnjičke. 

Kako globoko bo padla hišica iz kart, bomo očitno videli v naslednjih mesecih in letih. Jasno je, da se kapitalizem iz preteklih kriz ni kaj veliko naučil. Smo se mi?


Bela ali razbeljena Ljubljana?

Jeseni se nam obetajo lokalne volitve. Na vse hujše posledice podnebnih sprememb tudi v Ljubljani se je ta teden odzvala civilna družba. Kar 93 organizacij je na župana, ki je že napovedal novo kandidaturo, naslovilo pismo Vročina v Ljubljani. V njem so opozorili, da bo mesto, ki se sicer razglaša za živahno in živo, brez naslavljanja previsokih temperatur ostalo prazno in da časa za ukrepanje zmanjkuje. 

S pismom, ki je v ospredje postavilo okolje in meščane, pa je ironično sovpadla predstavitev sežigalnice odpadkov, ki jo v Ljubljani želi zgraditi Janković. To je ponovno aktiviralo civilno družbo in nekaj strank, ki sežigalnici ostro nasprotujejo. Energija iz kurjenja plastike namreč ni le ogljično potratna, temveč odpira še vprašanje vrednosti trdnih delcev v zraku, ki so bile že lani presežene tudi do desetkrat.

Ni torej jasno, kdaj bodo politiki začeli zastopati ljudi in naravo, kaže pa, da bo na prihajajočih volitvah pomembno vlogo ponovno odigrala civilna družba. 


Visoko leteči štrajk

Zaradi pandemije so letalske družbe odpuščale na tisoče delavk in delavcev. Zdaj se turizem vrača bistveno hitreje od pričakovanj, zato letalskega osebja primanjkuje, odpovedani so številni leti, na letališčih pa vlada kaos. Na Heathrowu rabijo še dodatnih 13 000 zaposlenih, v Frankfurtu 1000, Lufthansa pa bo morala julija odpovedati 1000 letov.

Toda osebju se nikamor ne mudi. Zdaj imajo priložnost, da si izborijo svoje pravice znotraj panoge, v kateri si morajo med leti sami kupovati vodo ter se strinjati z nečloveškim delovnikom in mizernimi plačami. Zaposleni v španskem EasyJetu na mesec na primer zaslužijo vsega 950 evrov, k spoštovanju minimalne plače v sektorju pa pozivajo tudi v Italiji

Milijoni željnih turistov so tako letalskim sindikatom v roke dali moč, da ne le odpravijo nizke plače, temveč izboljšajo tudi desetletja slabih delovnih pogojev in obravnave s strani letalskih družb. Mi navijamo za njih, četudi iz prešvicanih vrst, nastalih zaradi odpovedanih letov.