Agrument

V zadnjih letih uporaba aplikacij, kot sta WhatsApp in Signal narašča, s tem pa tudi "end-to-end" šifriranje komunikacije. Enkripcija sporočil pomeni, da jih lahko preberejo samo osebe, ki v pogovoru sodelujejo, prestreči in razvozlati pa ji ne morejo niti lastniki strežnikov, preko katerih se sporočila pošiljajo. Da policiji in varnostnim agencijam to ni preveč všeč, ni nobena skrivnost.

Konec 2018 je Avstralija sprejela zakon, ki podjetjem predpisuje, da na zahtevo predajo zasebno komunikacijo osumljencev, tudi če je ta šifrirana – pa k vragu z matematičnimi zakoni! Ta zakon je prvi na svetu, ki (za razliko od Rusije in Kitajske, kjer je takšno šifriranje prepovedano) podjetjem nakazuje, da v aplikacije postavijo "stranska vrata" za dostop do pogovorov, kar oslabi varnost celotnega sistema. Kljub nasprotovanju zagovornikov zasebnosti ter gospodarskim posledicam in možnim zlorabam takšne zakonodaje, pa se sedaj s podobnimi idejami spogledujejo tudi v ZDA, Veliki Britaniji in Nemčiji.

Svetovno povprečje umorov, ki se zaključijo z obsodbo storilca, je približno 43 % (podatek iz l. 2012). Če gre za umore okoljskih aktivistov, pa je verjetnost razrešitve borih 10 %. V letih od 2002 do 2017 je bilo umorjenih 1558 ljudi, ki so pred škodljivimi vplivi kapitala in/ali politike branili okolje: domačini, aktivisti, odvetniki, nevladniki, novinarji in drugi civilisti. Organizacija Global Witness opozarja, da je bržkone seznam v resnici še mnogo daljši, saj za veliko umorov ne vemo.

Industrijski sektor, odgovoren za največ nasilnih smrti, je rudarstvo, a v zadnjih letih se najbolj povečuje nasilje nad ljudmi, ki poskušajo braniti vodne vire. Neposredno fizično nasilje pa je le ena plat medalje; korporacije proti okoljskim aktivistom vse bolj zlorabljajo tudi pravna sredstva. Glede na to, da "razvite" države kriminalizirajo humanitarnost, lahko pričakujemo, da bomo še naprej le mirno gledali kriminalizacijo okoljskega aktivizma v "zakotnih" delih sveta.

Pred slabim mesecem, ko je Vzajemna napovedala podražitev dopolnilnega zavarovanja, so pri Triglavu še vztrajali, da zvišanja cen ne načrtujejo. Zdaj, ko Triglav draži premijo za skoraj 8 %, enako trdi Adriatic Slovenica, zadnja od treh komercialnih zavarovalnic, ki ponujajo dopolnilno zavarovanje.

Zavarovalnici višje premije povezujeta z dvigom cen storitev – ponekod se je višina kritja dvignila tudi na 90 % – a brez omembe lastnih administrativnih stroškov. Ti se gibljejo med 8 in 10 % in so v primerjavi z 1,2 do 1,6 % sredstev, ki jih za administracijo porabi ZZZS, realnejša tarča problema. Poleg tega administrativni stroški zasebnih zavarovalnic v zadnjih letih naraščajo. 

Nepravično plačevanje prostovoljnega zavarovanja poglablja prepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi. Dražitve premij tako opominjajo, da primarno vprašanje dopolnilnega zavarovanja ni, katera od članic GZS ga zaenkrat ponuja najceneje, temveč zakaj ga po desetletju prizadevanj še nismo uspeli nacionalizirati. 

Navkljub ukinitvi suženjstva l. 1833 so družbene razmere v Združenem kraljestvu še vedno precej nenaklonjene temnopoltim – od diskriminacije v šolah, na delovnem mestu in ulici, do tega, kar mediji imenujejo black-on-black nasilje v Londonu.

Zadnji v seriji ukrepov, ki naj bi zmanjšali porast zločinov z nožem, stop and search, kaže na porast rasizma tudi v policiji. Ne-tako-zelo prikriti rasizem mlade mnogokrat prisili v sprejetje "njihovega" mesta in vloge v družbi, prav tako pa je kar 7-krat verjetneje, da bodo pristali za zapahi kot njihovi beli sovrstniki. Namesto zmanjšanja števila zločinov dotični ukrep povzroča napetosti v družbi, obenem pa veča zaporniško populacijo, ki je že tako precej večja kot v drugih evropskih državah. Zaskrbljujoči so predvsem raba krajših zapornih kazni (46 % zapornikov), kazni za nenasilne zločine (69 %) ter število povratnikov. 

Poleg videza in nastopa "najpomembnejšega moža" v državi Združeno kraljestvo vse bolj spominja na ZDA tudi v tej potezi.

Arnold Schwarzenegger preseneča cel svet: z Novakom Djokovićem, Lewisom Hamiltonom in drugimi svetovno znanimi športniki je del produkcije novega veganskega dokumentarca Game Changers.

V javnosti še vedno prevladuje misel, da je za močno telo in težke napore nujno uživati meso in živalske izdelke. Pred leti je to sporočilo posvojilo tudi naše kmetijsko ministrstvo s sloganom rdeče meso – telo ga potrebuje!. Zdaj izvajajo projekt Naša super hrana, v katerega je vključeno tudi "naše super meso".

(Vedno bolj pogoste) izjeme med profesionalnimi športniki dokazujejo, da za vrhunske rezultate meso ni nujno, vendar pa polnovredna veganska prehrana zahteva več pozornosti, znanja in časa, profesionalcem pa ponavadi pomagajo nutrocionisti in kuharji. 

Namesto nadaljnjega subvencioniranja in propagiranja mesne industrije bi odločevalci preko ozaveščanja lahko počasi začeli spreminjati mesocentrično kulturo in izboljšali nutricionistično znanje ljudi, da bomo znali zdravo jesti tudi vegansko.