Agrument

Bojana Beović, bivša vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19, prejemnica spominskega znaka za požrtvovalnost v boju proti tej bolezni, predsednica Zdravniške zbornice in vodja posvetovalne skupine za cepljenje, ugotavlja, da bi ob ukrepih zadoščala 50-odstotna precepljenost prebivalstva, cilj pa je cepiti 60 % ljudi. Obe številki sta prenizki in bolj kot iz strokovne izhajata iz politične presoje: cepiti se pač namerava le še polovica prebivalstva.

Tako od ponedeljka velja, da v prioritetno skupino za cepljenje pravzaprav spadajo vsi tisti, ki sploh še hočejo zavihati rokav. Spet naj bi zaživel nov način zbiranja prijav, na katerega zdaj mrzlično preklapljajo cepilni centri, medtem pa cepivo ostaja neporabljeno. Vlada ni zavozila le demokracije, pač pa tudi epidemijo: nazorno je pokazala, koliko ji pomenijo starostniki, koliko delavci v trgovinah, koliko šolarke, dijaki in študentke, koliko kultura, okolje in koliko – stroka. Predvsem pa je pokazala, koliko ji pomeni oblast.

ZDA so najbolj radodarna država na svetu. Največ donacij namenijo za podporo verskim skupnostim, izobraževanju, zdravstvu, kulturnim dejavnostim in športu. 

Ena najbolj znanih t. i. človekoljubnih organizacij, Fundacija Billa in Melinde Gates, je z določenimi dejanji močno zaznamovala človeštvo. Z vlaganjem v raziskave za izkoreninjenje nekaterih bolezni, kot je npr. otroška paraliza, je število obolelih otrok po svetu za paralizo skorajda nično. 

Zmotno pa bilo misliti, da donacije pomagajo reševati najbolj ključne družbene probleme, kot je denimo naraščajoča neenakost. ZDA kljub vsem doniranim milijonom ostajajo država v vrhu ekonomske neenakosti v klubu OECD. Donacije, ki so namenjene izobraževanju, tako večinoma podpirajo elitne univerze, kjer se izobražujejo otroci filantrokapitalistov. Filantropija bogatih je namenjena ohranjanju njihovega položaja v družbi. Če res ciljamo na prerazporeditev družbenega bogastva in pravičnejši svet, naj bogati raje plačujejo višje davke! 

Tretja Janševa vlada s pomočjo svojih funkcionarjev in medijskih trobil vse od prevzema oblasti obračunava s številnimi nevladnimi organizacijami. Napadi so sicer povsem neutemeljeni, saj nevladni sektor odločilno prispeva k boljši družbi, kar se je še posebej izkazalo v času epidemije. 

Ob vseh očitkih človek hitro pozabi, da tovrstne organizacije skrbijo za socialno šibkejše, branijo naravo, dajejo glas tistim, ki so v družbi prevečkrat preslišani, in pomagajo na drugih področjih, kjer vlada pogosto zataji. Medtem oblastniki sklepajo sumljive posle, razprodajajo okolje in zadolžujejo državo, za nastalo situacijo pa krivijo vse ostale. 

Zato ne nasedajte populizmu tistih, ki svoj gnev usmerjajo v nevladnike. Gre zgolj za iskanje namišljenih sovražnikov in preusmerjanje pozornosti z lastne nesposobnosti ali korupcije. Podprite organizacije, s katerimi si delite vrednote, pa naj bo to z mnenjem, prostovoljskim delom, donacijo ali pa tako, da jim do 31. maja namenite 1 % svoje dohodnine. 

Jutri bo v virtualni obliki potekal vrh EU – Indija, kjer bo osrednja tema pogovorov krizna situacija, povezana s pandemijo.

Indija z množico okužb in smrti vsak dan ruši neslavne rekorde. A število okuženih bi lahko bilo tudi do tridesetkrat večje od uradnih številk. Razlogov za noro rast okužb je več, med drugim tudi neupoštevanje strokovnih priporočil s strani indijske vlade. Po napovedih naj bi se situacija umirila šele proti koncu maja ali na začetku junija.

Ker so vse postelje zasedene, ljudje ostajajo brez bolnišnične oskrbe. Primanjkuje kisika in zaščitne opreme, nenazadnje tudi cepiv. Mimogrede, zaenkrat kaže, da cepiva vendarle delujejo tudi proti "indijski različici" virusa.

Indija torej nujno potrebuje pomoč. Roko solidarnosti je ponudilo veliko držav, tudi številne članice EU, med katerimi pa ni Slovenije. A najpomembnejši korak bi moral biti v takojšnji odpravi zaščite cepiv, kar pa naj bi se kljub podpori ZDA in Rusije zgodilo šele decembra. Za mnoge prepozno.

Ta teden je Evropska komisija odobrila določene vrste insektov kot primerne za uživanje. Ob vse večjem zavedanju o škodljivosti industrijske pridelave mesa sta vzreja in prehranjevanje z žuželkami že nekaj let v vzponu. Vrednost panoge naj bi v naslednjih letih noro narasla, z insekti pa bi lahko poskrbeli za vnos beljakovin, primerljiv s kosom mesa.

Insekti v prehrani sicer niso nič novega, na določenih delih sveta veljajo za specialiteto. Evropejci bomo nad novo ponudbo najbrž sprva skeptični, sčasoma pa je pričakovati, da bomo žuželke, kot vse nove prehrambene trende, le sprejeli na svoje krožnike.  

Kljub temu, da se insekte kažejo kot ena izmed bolj trajnostnih in okoljsko primernih rešitev v prehrani, pa množična proizvodnja prinaša tudi slabosti. Pojavljajo se seveda tudi etični pomisleki, saj so ne glede na okoljske prednosti v primerjavi s klasično živinorejo tudi žuželke – žive živali.