Agrument

Slovenija nima posebnega zakona, ki bi urejal pravno priznanje spola, zdravstveno varstvo in druga vprašanja pravic in potreb transspolnih oseb. Kljub večletnemu opozarjanju na neurejenost področja, stanje ostaja enako.

Oseba, ki želi pravno spremeniti spol, mora pridobiti diagnozo transseksualizma oz. motnje spolne identitete, ki spada med duševne bolezni. To pomeni, da je izpostavljena obvezni psihiatrični obravnavi, življenju brez osebnih dokumentov, ki bi odražali dejansko identiteto, ter diskriminaciji pri javnih storitvah in v javnih prostorih. Trenutna ureditev spremembe spola tako krši vsaj tri človekove pravice: pravico do nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, do osebnega dostojanstva in varnosti ter do zdravja in pravico do spoštovanja zasebnosti.

V želji po boljšem in hitrejšem urejanju področja ter večanju vidnosti transspolnih oseb jutri ob 15. uri v Argentinskem parku štarta javni shod Transmisija V. Pridite - več nas bo, prej bomo na cilju!

Ta teden so na volitvah v ameriški kongres republikanci sicer okrepili svojo prevlado v senatu, vendar pa so demokrati pridobili večino v spodnjem domu. K obratu je svoje prispeval odločen porast števila mladih volilcev, ki so v kar 67 % izbrali bolj liberalno opcijo.

Prevlada starejših volilcev je pogost razlog za konzervativen izid volitev. Gre za demografijo, ki je statistično manj odprta in bolj verna, karakterni lastnosti, ki veljata za pokazatelja konzervativnosti. Poleg tega so raziskave v ZDA pokazale, da starejši od 50 let slabše razlikujejo med dejstvi in mnenji ter bolj pogosto nasedajo lažnim novicam.

Vendarle se vsaj v Sloveniji zdi, da se ne moremo zanesti, da bodo mlajše generacije presegle konzervativnost svojih staršev in starih staršev. Podatki z zadnjih parlamentarnih volitve kažejo, da je SDS zmagala v vseh starostnih skupinah, tudi med mladimi. Tako izgleda, da nam na prihajajočih lokalnih volitvah ne ostane drugega, kot da gremo - volit!

Prihodnjo nedeljo bo mašo v Ljubljani ne-ravno-daroval Jordan Peterson. Menda prihaja zaradi udeležbe na sestanku Trilateralne komisije, založba Družina pa ga je v okviru knjižnega sejma nažicala še za nastop v Cankarjevem domu. Brezplačne vstopnice so hitro pošle, dogodek so prestavili na Gospodarsko razstavišče, karte pa se zdaj dilajo na črnem trgu.

Kljub neusahljivi veri v ljudi dvomimo, da gre naval pripisati nameri obiskovalcev, da Petersona izžvižgajo, sprožijo požarni alarm ali mu kako drugače preprečijo izvedbo pridige. Z mešanico znanstvenega rasizma, šovinizma in homofobije bo v trans zlahka spravil tudi naše mlade moške. Razjasnil jim bo kakšno bivanjsko zagonetko (npr. da je treba pospravljati sobo), jim razodel evangelij individualizma ter jim pokazal, kako se živi (kot jastog, jasno).

Ob vsem tem naj nam bo v rahlo uteho vsaj ironija ob dejstvu, da so Petersona iz kulturne institucije prestavili prav na sejmišče: ko ga enkrat kupiš, si njihov. Kot kakšen herbalajf.

Droni so nepogrešljivo orodje pri proučevanju divjine. Med drugim je serija BBC Planet Earth II z njihovo pomočjo predstavila osupljive posnetke habitatov, okoljevarstveniki pa drone uporabljajo v boju proti divjim lovcem.

Ta teden je internet obnorel "kjut" posnetek medvedjega mladiča, ki je postal metafora za vztrajnost, ko je po strmem slemenu skušal dohiteti mamo. Kjub prisrčnosti pa je treba izpostaviti neodgovorno ravnanje operaterja drona, ki se je živalima približal na neprimerno razdaljo in verjetno celo povzročil, da sta se pognala v beg čez nevarno pobočje. 

Iskanje pozornosti je del naše narave, a v dobi instantne slave želja po "viralnosti" prevečkrat prevlada nad kritično presojo. Droni redno motijo lov, povzročajo stres živalim in jih preženejo stran od virov hrane. 

Verjetno lahko kmalu pričakujemo zakonodajo, ki bo skušala zamejiti škodo, ki jo povzroča ta relativno mlada tehnologija. A vsakršna ureditev bo, zaradi "viralcev", bržkone omejila tudi raziskovalce. 

Svetovna milenijska javnost se je prvič množično zavedla, kako internetno nepismeni so njeni izvoljeni predstavniki, ko je v Washingtonu pričal Zucky. Zdi se, da smo pri nas to dokončno ozavestili včeraj, in sicer z bruko Jožefa Jerovška, ki je v Državnem zboru presedel kar pet poslanskih mandatov. 

Za to je poskrbel tweet Francija Keka, bivšega poslanca Zares, prej pa humorista, ki je duhovito trolal nestrpneže že dolgo pred Cerarjevo bodečo žico na meji. Ta je navrgel izjavo, za katero se je od daleč videlo, da je cinična - če ti je internet seveda vsaj približno domač življenjski prostor in si kdaj že srečal kakšnega trola.

Reakcija Jerovška, nedomačega v internetni post-resničnosti, je ena bolj smešnih stvari, ki so se kadar koli zgodile na slovenskem Twitterju. A če upočasnimo korak, globoko vdihnemo in pomislimo še enkrat: je res smešno, da se na spletu tako slabo znajde gospod, ki je bil kar dvakrat član Odbora za visoko šolstvo, znanost in ... TEHNOLOŠKI razvoj?