Soglašam z uporabo piškotkov

Kapitalizem ubija

10. 4. 2017

Skopiraj povezavo!

Nedavna ameriška raziskava je pokazala, da so bolnišnične okužbe pogostejše v bolnišnicah, ki čiščenje urejajo preko zunanjih izvajalcev. Po podatkih iz Velike Britanije je pojavnost okužb z MRSA skoraj 50 odstotkov manjša v bolnišnicah, ki neposredno zaposlujejo čistilno osebje. Očitno je torej, da imajo vsi zaposleni vpliv na medicinsko oskrbo in dobrobit pacientov.

Ravno zato je problematično, da bolnišnice čistilne usluge velikokrat vidijo le kot strošek in postransko dejavnost, kar jih dela prve v vrsti za "outsourcing". Tudi slovenske javne zdravstvene ustanove veselo najemajo zunanje izvajalce za storitve čiščenja. Primeri neustreznega izvajanja uslug so individualizirani in prikazani kot problem čistilnih servisov.

In vendar, problem je v zdravstvenih ustanovah, ki imajo predvsem finančne interese. In v neoliberalni ideologiji, ki nam pravi, da gre za nepomemben in lahko zamenljiv kader. Se pa, vsaj v javnem sektorju, da tudi drugače.

V tri krasne, ta nori svet

7. 4. 2017

Skopiraj povezavo!

Po študiji Mednarodne organizacije dela v prihodnjih letih kar 56 % delovne sile v Kambodži, Indoneziji, na Filipinih, Tajskem in Vietnamu grozi brezposelnost. Avtomatizacija tamkajšnje proizvodnje pa ima čezmorske vplive in potrjuje Trumpovo mantro, da se delovna mesta vračajo v Ameriko. 

Da, opravljanje dela se res "vrača", toda delovna mesta za nizko kvalificirane delavce bodo ponujena robotom, ki naj bi bili za njih specializirani, sposobni in cenejši od ljudi (četudi nekateri sanjarijo o pravičnosti njihove enakovredne obdavčitve). Če nemški delavec v avtomobilski industriji stane 40 € na uro, robot ne več kot 8 €. 

Z delom pa so povezani še neki drugi roboti, in sicer tisti, ki prečesavajo življenjepise in z algoritmi vplivajo na izbirni proces v zaposlovanju. V ZDA naj bi bilo kar 72 % CV-jev takih, ki jih upravljalec človeških virov, ljudi, sploh ne vidi. Prednost ima kandidat, ki ve, katere ključne besede mora vsebovati njegov CV. To znanje pa ni zastonj in neenakost izhodiščnih pozicij v "povezani" družbi se le še poglablja.

Koncert ni samo koncert

6. 4. 2017

Skopiraj povezavo!

Miran Trol, organizator napovedanega prvega nastopa Thompsona v Sloveniji, pravi, da ne ve, "zakaj toliko razburjenja, gre le za glasbeni koncert, nič drugega se ne bo zgodilo." Vendar glasbe ni mogoče preprosto ločiti od njenega izvajalca, pa čeprav si pred zločini glasbenikov zatiskamo oči ali čakamo, da obsojeni svojo kazen odsedijo. In tudi če je Thompson "samo" hrvaški domoljub, ki si je ime nadel po brzostrelki, je znano, da je v svoji karieri že prepeval nacionalistična in celo odkrito fašistična besedila.

Glasba je ena od komponent vsake kulture, ki pri odjemalcih vzbudi ali ojača čustveni odziv. Tudi glasba z nacionalističnim sporočilom je tako sredstvo družbenega samoizražanja, ki tovrstnim občutjem da potrditev in zagon. Nevarna posledica udeležbe na domoljubnih koncertih je zato krepitev občutka povezanosti znotraj desno usmerjenih skupin. Koncert tako vendarle ni samo koncert, zanimanje za nastop Thompsona pa je morda dober pokazatelj stanja kulture pri nas.