Agrument

Te dni v Evropskem parlamentu in Svetu Evropske unije usklajujejo končno besedilo predloga uredbe o umetni inteligenci, katere namen je zaščititi prebivalce EU pred diskriminatornimi in netransparentnimi algoritmi. Ti so vse pogosteje uporabljeni za sprejemanje odločitev, povezanih z delom policije, socialnimi prejemki in migracijami. 

Pomemben del akta je regulacija biometričnega nadzora, vendar trenutni predlog prepoveduje njegovo uporabo le s strani policije in v realnem času, predvideva pa tudi izjeme za nekatere vrste zločinov. Tako civilna družba kot tudi Evropski nadzornik za varstvo podatkov opozarjamo, da predlagana omejitev ni zadostna in zahtevamo popolno prepoved biometričnega nadzora. Trenutno je videti, da bo predlog civilne družbe podprla večina evropskih poslancev, slabše pa kaže v Svetu EU, kjer odločajo predstavniki držav članic. Napočil je čas, da Golobovo vlado spomnimo, da se je pred volitvami opredelila za popolno prepoved biometričnega nadzora. 

V ponedeljek je Svoboda ostala brez profila na Twitterju. Napaka, ki je botrovala blokadi, je banalna, a simptomatična: stranka je mladoletna. Med urejanjem podatkov so očitno kot rojstni datum navedli datum ustanovitve stranke, s čimer profil ni zadostil pravilom uporabe platforme.

Nedoletnost Svobode kljub naporom bode v oči že od prevzema oblasti, sploh v ping pongu z opozicijsko velesilo SDS. Spomnimo na spretne poslovniške in druge politične manevre, katerih posledica bodo med drugim trije referendumi. Na enem od njih se bomo morali volivci celo izreči o želeni strukturi vlade oziroma prerazporeditvi ministrskih resorjev.

Robert Golob je po izstopu Marte Kos in izpadu Milana Brgleza po razglasitvi rezultatov prvega kroga predsedniških volitev le podprl Natašo Pirc Musar. Z nekaj več politične spretnosti bi kandidatko, ki je v Gibanju očitno niso mogli premagati, lahko vsaj pravočasno apropriirali. Na praktični ravni bi bil rezultat enak, na simbolni pa nikakor.

V Braziliji je novi stari predsednik Luiz Inácio Lula da Silva za slaba 2 odstotka odnesel »latino Trumpa« Bolsonara. Svet je tako »osiromašen« še za enega populista velike demokracije. Recept je povsod enak: ko populist zmaga, začne izgubljati status političnega outsiderja, s katerim si je v kampanji nabiral točke. Sladke predvolilne obljube se izkažejo za prazne. Potem udari kriza (kot je npr. pandemija), ki še potencira nekompetence. Ljudstvo neizogibno izgubi vero v izvoljenca, ki naj bi predstavljal glas malega človeka.

Po desetletju demagogije se zdi, da se je trend z redkimi izjemami obrnil v prid demokracije. Ampak to še ne pomeni zatona demagogije. Porazi populistov so bili tesni, zato ti pravzaprav ne potrebujejo novega recepta, le novega krivca za nezadovoljstvo ljudstva. Ob naraščajoči inflaciji, polarizaciji družbe in vojni to v naslednjih letih ne bo težko. In takrat bo na volivcih, da se spomnijo, kakšne so bile posledice, ko so vajeti v rokah nazadnje držali demagogi. 

Človek je družabno bitje, kar je jasno pokazala tudi pandemija virusa covid-19, ki je zaradi zapiranja v domove in omejitev stikov negativno vplivala zlasti na duševno zdravje mladih. Da si ljudje želimo stike in živo izkušnjo, kaže tudi povečanje zanimanja za javne dogodke.

Zato ne preseneča odločitev podjetja Meta, da ob upočasnjeni rasti števila uporabnikov v zadnjih letih vse stavi na uspeh metaverzuma. Ta naj bi predstavljal virtualni svet, sposoben pričarati izkušnjo, ki naj bila podobno avtentična kot fizična (so)prisotnost. 

Po zadnji objavi četrtletnih rezultatov podjetja je cena delnice ponovno strmo padla in ne kaže, da bi prihodnost obetala dobiček. Vlagatelji niso navdušeni nad večdesetmilijardnimi investicijami v metaverzum, ki še dolgo ne bodo imele vidnih posledic.

Zuckerberg vidi metaverzum kot naslednjo stopnjo razvoja interneta, slednjega pa želi v celoti kolonizirati. Glede na to, da je Meta letos izgubila 70 % vrednosti, pa mu to mogoče ne bo uspelo. Držimo fige.

Odkar so vodilne položaje na RTV Slovenija prevzeli simpatizerji in sodelavci stranke SDS, smo priča sistematični razgradnji našega najpomembnejšega javnega medija. RTV se zlorablja za politično propagando, ukinja se kakovostne oddaje, kritični novinarji in zaposleni so tarče groženj, ne preseneča pa niti potvarjanje dejstev.

Janša in njegovi lakaji se z referendumom trudijo preprečiti sprejem novega zakona o RTV Slovenija, ki prinaša neodvisno imenovanje programskega sveta, s tem pa avtonomno delovanje medijske hiše. A ker so med njimi tudi številni člani njenega vodstva, skrb zbuja pristransko in nekakovostno poročanje o kampanji ter spremembah, ki jih želi doseči vlada.

Zato podpiši peticijo, v kateri zahtevamo odstop direktorja RTV Slovenija Graha Whatmougha, direktorja TV Slovenija Urbanije in vseh, ki so bili na funkcije nastavljeni na podlagi politične pripadnosti, ne pa strokovnega znanja. 27. novembra pa se vidimo na voliščih, kjer se bomo borili tudi ZA nepristransko RTV!