Agrument

V Kolumbiji s tesno večino v obeh domovih parlamenta vlada koalicija pod vodstvom desničarske konzervativne stranke Demokratičnega centra. Član te stranke je tudi predsednik Ivan Duque Marquez. V treh letih, odkar traja njegovo predsedovanje, državo pretresajo številni škandali, ki so povezani s sistemskim nasiljem in izvensodnimi poboji okoljskih aktivistov ali nekdanjih gverilcev. Marquez je politično zmago tlakoval s sovražno in izključevalno retoriko do uporniške skupine FARC, ki je pred petimi leti sklenila prelomno premirje z državo.

Nedavno pa je kolumbijski predsednik poskrbel tudi za dobro novico. Beguncem iz sosednje Venezuele so za 10 let uradno podelili status beguncev in s tem uredili status več kot 1,7 milijona ljudi. Ti sedaj lahko dostopajo do trga dela, zdravstvenih storitev in celo cepiva proti kovidu. Venezuelski begunci so spet postali ljudje.

Tudi v Sloveniji bi se lahko zgledovali po zadnjem Marquezovem ukrepu, saj je dovolj slepega kopiranja madžarskega modela.

Razkritje lažnega profila poslanke Alenke Jeraj je pritrdilo naši raziskavi Twitter Brigade in stoji kot še eden dokaz širšega problema ustvarjanja lažne javnosti, ki smo mu priča. Kljub temu, da je pravica do anonimnosti eden od temeljev interneta, je njena politična ali ekonomsko motivirana zloraba vsekakor sporna z več vidikov. Še najmanj zato, ker jo izrecno prepoveduje tudi Twitter sam.

Čeprav ima tudi "afera Kopriva", tako kot Hojsev družinski izlet in Počivalškov prleški sendvič, močan komičen naboj, je ne bi smeli trivializirati in relativizirati. Astroturfing, še posebno v kombinaciji z vedno močnejšim strankarskim propagandnim ekosistemom, močno vpliva na družbeno polarizacijo, poglablja krizo realnosti in podpihuje vrtinec sovraštva. 

Pridružujemo se pozivu, da bi moral predsednik državnega zbora Igor Zorčič na polagi novega etičnega kodeksa poslancev dejanje vsaj obsoditi. Javnost, predvsem pa novinarji, pa bi morali od Alenke Jeraj jasno zahtevati odstop.

Bidnova administracija je v Teksasu ponovno odprla migrantski center za otroke, v katerem bodo naselili 700 priseljenskih otrok. Gre za isti center, ki je bil pod Trumpom predmet polemike in protestov zaradi nečloveških razmer, pomanjkanja transparentnosti (center je postavljen daleč od oči javnosti) ter visokih stroškov. Spomnimo, da je Biden leta 2019 obljubil, da bo v primeru izvolitve odpravil vse tovrstne centre za pridržanje otrok. 

Tu se je pokazala tudi hipokrizija ameriških mainstream medijev, ki so skoraj poetično poročali o »objektih za otroke«, ki spominjajo na poletne kampe, medtem ko so iste centre zadnja 4 leta pod Trumpom označevali za koncentracijska taborišča.   

Namesto da bi se nova administracija držala obljube, da bodo spodletelo migrantsko politiko popolnoma rekonstruiraili, se je odločila nadaljevati sistem po trumpovsko. S tem pa gredo v kombinaciji z nekritičnimi mediji v smer poustvarjanja pogojev, ki so leta 2016 omogočili vzpon trumpizma na oblast.

Indijski kmetje in njihovi podporniki proti vladnim reformam kmetijstva protestirajo že 90. dan zapored. Kljub temu, da gre najverjetneje za najštevilčnejši protest v zgodovini, o dogajanjih v mednarodnih medijih beremo premalo. Indijska vlada se paranoično boji zunanjega vmešavanja, zapira aktiviste in novinarje, izklaplja internet in elektriko ter si nadeva vse bolj avtoritaren obraz. Delhi danes ni videti kot svobodno mesto, pač pa kot zabarikadirana trdnjava, zaščitena pred lastnimi prebivalci. 

v Indiji sta svoboda govora in izražanja ustavni pravici, ki ju vlada vehementno krši, podobnih prijemov pa se poslužujejo tudi naši voditelji. 

Slika z robokopi zastraženega Trga republike na lanski dan državnosti še danes v marsikom zbuja nelagodje. Samo v nekaj mesecih je policija z globo kaznovala na stotine ljudi, ki so v javnosti mirno izražali svoje mnenje. Vlada medtem svojih namer o ustvarjanju propagandnega aparata niti ne skriva več. Zato pojdimo na ulice, preden bo prepozno!

Mineva 25 let, odkar so klonirali ovco Dolly, prvega kloniranega sesalca v zgodovini. Takrat so na eksperiment z zadržki gledali številni intelektualci, ne le samooklicani, kakršni danes oporekajo cepivom. Znanost je šla seveda kljub skeptikom svojo pot: kasneje so znanstveniki uspešno klonirali prašiče, konje, srne in celo primate, denimo javanskega makaka.

Leta 2003 bi svetovna javnost prvič skoraj videla, da lahko kloniranje morda pomaga ohraniti ogroženo živalsko vrsto, a je pirenejski kozorog žal umrl le nekaj minut po rojstvu. Na novo priložnost smo kar dolgo čakali, a pred dvema mesecema so znanstveniki prvič uspešno klonirali ogroženo vrsto. Črnonogo dihurko so poimenovali Elizabeth Ann. 

Znanost nam daje možnost, da popravimo napake svojih prednikov (ohranjen je celo DNK dlakavega mamuta). To je čudovita novica, a le v primeru, da kot družba naslovimo tudi razloge, zaradi katerih živali izumirajo. Če jim bomo še naprej tako brezrsamno krčili habitat, pa seveda nima nobene teže.