Še vedno odmeva nekaj tragičnih nesreč, ki so jih povzročili starejši vozniki: šestinosemdesetletnik je na avtocesti zapeljal v napačno smer, sedeminosemdesetletnik se je zaletel v skupino ljudi pred nakupovalnim središčem, dvainosemdesetletnik pa je nesrečo povzročil zaradi prehitevanja "v škarje". Ob tovrstnih dogodkih se javni diskurz začne vrteti okoli nevarnosti, ki naj bi jo zaradi svojih upočasnjenih refleksov in slabljenja kognitivnih sposobnosti predstavljali starostniki za volanom.
A številke temu vtisu ne pritrjujejo. Starejši vozniki so dovolj izkušeni, da morebiten upad zmožnosti nadomestijo s previdnostjo. Slednje je pogosto razlog za nestrpnost, ki so je deležni na cesti. Najnevarnejša skupina voznikov pa je v resnici prav tista, ki, zaverovana v svoje domnevne superiorne vozniške sposobnosti, najpogosteje besni na starejše voznike: to so mlajši moški. Ne drži torej, da starejši vozniki pogosteje povzročajo nesreče – drži pa, da v njih pogosteje umirajo.