Agrument

Goldwaterjevo pravilo iz 1973, ki ameriškemu psihiatričnemu združenju prepoveduje komentiranje mentalnega stanja javnih oseb, je bilo od Trumpove izvolitve že večkrat na tnalu. Prejšnji teden je ameriško psihoanalitično združenje pozvalo h kršitvi pravila, ki obsoja diagnozo brez dejanske obravnave posameznika. Gre za posledico tožbe revije Fact, ker je komentirala stanje predsedniškega kandidata Barryja Goldwaterja, ki je med drugim predlagal atomsko invazijo Vietnama.

A v večini ameriških zveznih držav velja tudi Tarasoffovo pravilo – če obstaja nevarnost, da pacient koga huje prizadene, je zdravnik zavezan posvariti žrtve in policijo. A ker je Trumpu v maniri ločevanja fizičnega in mentalnega zdravja dodeljen le splošni zdravnik, se tega pravila ni mogoče držati.

Pravila je treba v primeru, ko nekonsistentnost apolitičnega politika lahko vpliva na življenja milijard, kršiti. Toda apolitična je tudi znanost, ko v stremljenju po etičnih načelih pozablja na svoje zaveze družbi. 

Sodobni starši so ujetniki kolesja visokih pričakovanj in slabih pogojev za njihovo uresničevanje. Vsakdo želi biti najboljša mama ali očka, kar pomeni pridno sledenje poudarkom organizacijskega menedžmenta naraščaja: doma pridelana hrana, aktivnosti, ki gradijo otrokov kulturni kapital ter krepijo telo in duha, zaščita pred soncem, toksini, predatorji in popkulturnimi izdelki, pravo razmerje med brezpogojno ljubeznijo, crkljanjem in vzgojnimi prijemi itd.

A skrivnost uspeha ni v opustitvi skrbi za lastno življenje, odrekanju užitkom ter redukciji obstoja na starševsko in profesionalno identiteto. Boljši starši niso tisti, ki naredijo vse za svoje otroke, pač pa tisti, ki jim tega ni treba, saj jim na pomoč priskoči - država.

Odgovor je v socialnih politikah, kjer starševski dopust ni le izpad dohodka in prekinitev kariere, šola se ne odreka vzgoji in otrok ne futra z nekritičnimi fakti ter slabo hrano, varstvo je brezplačno, starši pa imajo pravico do prostega časa in počitka.

V zadnjih letih spremljamo drastičen porast memov, ki se jim je na družbenih omrežjih skorajda nemogoče izogniti. Ponujajo identifikacijo z distancirano, cinično pozicijo, in sodobnemu Zahodnjaku dajejo občutek, da ni edini na svetu, ki ima svojevrsten pogled na določeno stvar. Je pa tako zgodovina kot sedanjost memov povezana tudi s spornimi, diskriminatornimi in nestrpnimi pozicijami.

Ena takih je izražena v memu, katerega "sporočilo" je posmeh salvadorski vremenarki ter njenemu telesnemu videzu. Vsakdo, ki je kakorkoli spodbudil širitev tega kosa vsebine po vesoljnem spletu, je pomagal širiti seksizem in objektivizirati ženske.

Bleščečim napravam in visoki tehnologiji navkljub so ženske (tako kot tudi druge marginalizirane skupine) še vedno žrtve posmeha, nestrpnost še zmeraj najde luknjo in znanje še kar bledi ob TV populizmih. Smo postali apatični in prodajamo svoje in tuje dostojanstvo za preprost lol med skrolanjem? Poskušajmo raje subverzirati sporne vidike memov in po internetu širiti kritike ideologije!

Med manuka je poznan po antibakterijskem delovanju, ki pozitivno vpliva na prebavo, pospešuje celjenje ran itd. Med, ki ga čebele pridelujejo iz cvetnega prahu grmičevja manuke, ki raste predvsem na Novi Zelandiji, je postal nepogrešljiv superfood prehrambeni dodatek, na katerega prisega marsikatera zvezdnica.

Zaradi porasta cene medu, ki stane preko 100 NZD/kg, se na Novi Zelandiji odvijajo prave male medene vojne, v katerih nastradajo predvsem čebele, saj tatovi med krajo pogosto pobijejo cele roje čebel. Slednjih je vseeno vedno več, zato je dohranjevanje čebel postala obvezna praksa, kar pa seveda vpliva na kvaliteto proizvedenega medu.

Preden skočite v trgovino po svoj kozarec tega čudežnega eliksirja, še podatek: kiviji proizvedejo 1700 ton Manuka medu letno, na svetu pa se ga pod tem imenom proda okoli 10 000 ton.

R. Kelly se po oprostilni sodbi glede otroške pornografije ter vrsti izvensodnih poravnav ponovno sooča z obtožbami glede zlorabe. Tokrat navajajo, da Kelly dekleta in ženske, ki živijo z njim, drži v primežu neke vrste kulta, kjer z manipulacijo in kaznovanjem nadzira domala vse aspekte njihovih življenj.

Če smatramo obtožbe za resnične, nanje pa pogledamo z vidika evolucijske psihologije, bi lahko trdili, da je Kelly v vlogi moškega “uspešen”. S svojo kariero si je namreč pridobil status in denar, z njima pa moč, da (tudi) z grožnjo agresije uveljavlja svojo reproduktivno voljo ter celo živi izven trenutno družbeno sprejetih okvirov monogamije.

Ne gre za edini primer, ko se slavne osebnosti zaradi svojega statusa redno uspešno izmikajo resnim obtožbam glede spolnega nasilja ali nasilja v družini. Še bolj žalostno pa je, da s pometanjem njihovih dejanj pod preprogo potiho opravičujemo tudi tovrstne zlorabe za zaprtimi vrati “navadnih smrtnikov”, daleč od naših oči in tabloidov.