Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Kakšen je pa tvoj teroristični indeks?

Lani se je vsako minuto zgodilo 20 prisilnih migracij. Več kot pol milijona beguncev se je vrnilo v države izvora, največ v Afganistan. Največ prisilnih migracij je bilo iz Sirije, na drugem mestu pa je Kolumbija, katere prebivalci so večinoma ostali znotraj državnih meja. Največ beguncev pa je sprejela Uganda.

V poročilu Agencije ZN za begunce smo priča statističnim prerezom begunskih tokov, saj “humanitarna pomoč gradi na podatkih”. Hrbtna plat pomoči pa je nadzor: IBM naj bi razvil programsko opremo, ki z algoritmi ureja veliko podatkovje (big data) in identificira tiste prosilce za azil, ki naj bi bili bolj verjetno teroristi. Tisti z močjo zakrivajo svoje mehanizme delovanja, zato o kriterijih razvrščanja lahko le ugibamo.

Lahko pa se ozremo v preteklost, v leto 1933, ko je hčerinska družba podjetja IBM tehnologijo Hollerithovih kartic uporabila za učinkovitejše deportacije tistih, ki jih je sistem prepoznal za nevredne življenja. Ste se kdaj vprašali, kdo je sestavil sistem oštevilčevanja zapornikov?


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Naše morje

Kakšne posledice naj bi odločitev arbitražnega sodišča imela za običajnega prebivalca Slovenije ali Hrvaške, ni najbolj jasno. Veliko večje posledice za oboje lahko prinese odločitev hrvaškega parlamenta o sprejetju zelo vprašljivega osnutka zakona o koncesijah - en dan po arbitražni odločitvi, daleč od oči javnosti.

Daleč od oči javnosti, brez sodelovanja lokalnih skupnosti in ostalih zainteresiranih, naj bi po tem zakonu dodeljevali koncesije za naravne vire, med njimi tudi za morje, plaže in drugo iz pomorske domene.

Slovenski turisti gotovo ne bodo ravno navdušeni nad privatnimi plažami, saj že sedaj na Jadranu zapravijo najmanj. Razvojna politika otokov, vodena predvsem s strani (tuje) želje po dobičku, pa bo še posebej prizadela lokalno otočno prebivalstvo. Temu se upirajo pri Gibanju otokov, solidarnostni mreži otočanov in ljubiteljev otokov, ki nas opominja, da moramo proti kapitalu nastopiti skupaj.


Nepotizem se zgodi

Pred kratkim je izjavila, da kljub svoji vlogi v Beli hiši poskuša ostati zunaj politike, a vikend v Hamburgu je Ivanka Trump preživela precej politično. Za zastopanje Trumpa na zasedanju G20 je ameriška prva hči prejela precej kritik, a v svetu, kjer bogastvo šteje kot kvalifikacija, se nepotizem pač zgodi.

Iz dneva v dan lahko spremljamo, kako se kaotične poteze Trumpove administracije normalizirajo, zato ni čudno, če nadomeščanje predsednika, ki bi se v katerem koli drugem primeru zdelo nedopustno, vidimo z olajšanjem - bolje se nam zdi, da na zasedanju sedi kdorkoli drug. Ivanka, Trumpova desna roka, od samega začetka igra vlogo glasu razuma, to pa ji je (skupaj z ubogo Melanio) prineslo tudi višjo javno naklonjenost kot očetu. Ivankine "premišljene besede" in Trumpova nenavadna naklonjenost hčeri dajejo pomirjajoč vtis, da ima ta vpliv na očetova dejanja, a ta vtis je zavajujoč

Pri spremljanju Trumpove desne roke v akciji gre tako pravzaprav za test, kako daleč od drevesa lahko pade jabolko – oz. ali lahko Ivanka Trump doseže karkoli, kar ne bo koristilo le njej?


Kdaj bo pa vas nadomestila umetna inteligenca?

Strokovnjaki iz različnih delov sveta imajo različna mnenja glede tega, kdaj bo strojna inteligenca presegla človeško. Severnoameriški raziskovalci menijo, da bo dotlej preteklo še 74 let, azijski pa, da bo trajalo le še kakšna tri desetletja. Na podlagi ankete, opravljene med raziskovalci umetne inteligence, Katja Grace in sodelavci ocenjujejo, da obstaja 50 % možnost, da bodo pametne naprave boljše od ljudi na praktično vseh področjih že v 45 letih, v 120 letih pa bodo vsa opravila scela avtomatizirana.

Napovedujejo, da naj bi stroji okoli l. 2050 samostojno operirali ljudi in pisali knjižne uspešnice, v naslednjem desetletju pa naj bi znali ustvariti popularnoglasbeni hit, pisati gimnazijske eseje in voziti tovornjake. Vse to so seveda zgolj ocene in na previdnost pri interpretaciji predikcij opozarjajo tudi avtorji študije. A vsaj glede tovornjakov velja, da so predstavljene napovedi prej konzervativne kot optimistične. Da ne bo penzij, itak vemo, a kaže, da tudi dela ne. UTD?


Blagoslov za LGBT

Anglikanska cerkev se ne modernizira le tehnološko, pač pa v duhu časa spreminja tudi svoje moralne vrednote. Medtem, ko se je v Londonu odvijala Parada ponosa, je vodstvo anglikanske cerkve z izjavo, da homoseksualnost ni bolezen, zločin ali greh, podprlo predlog za prepoved t.i. terapij za spreobrnitev homoseksualcev. Samo dan kasneje je vodstvo anglikancev sprejelo tudi predlog, ki bo transspolnim osebam omogočil posebno, krstu podobno bogoslužje, s katerim bi po tranziciji lahko obeležili svojo spremembo spola.

Liberalizacija cerkve je v današnjem času za njen obstoj skoraj nujna in videti je, da se najbolj liberalna od krščanskih vej tega zaveda. Ostarelo prebivalstvo konservativne vrednote vztrajno nosi na nek drugi svet, mladi pa občutek skupnosti in pripadnosti, ki so ga v preteklosti iskali v cerkvi, najdejo v raznolikih športnih, kulturnih in drugih sekularnih aktivnostih.

Toda ni naključje, da je prav anglikanska cerkev bolj progresivna od marsikatere države. Povezavo med protestantizmom in vznikom kapitalizma je pokazal že Weber - in ena ključnih lastnosti kapitalizma je pač, da kritiko integrira vase ter naslednji trenutek ponudi na trgu kot nišno dobrino ali storitev.