Soglašam z uporabo piškotkov

Na referendumu ne bomo odločali o Drugem tiru

11. 9. 2017

Skopiraj povezavo!

Ker na obeh straneh kampanje za referendum o Drugem tiru ponujajo predvsem manipulacije, naj spomnimo, o čem bomo glasovali 24. septembra. Predmet glasovanja je zakon, ki ga je koalicija v zdaj že svoji značilni maniri brez potrebe sprejela po nujnem postopku. Govori o organiziranosti in financiranju projekta, ne o tem, ali novo povezavo res potrebujemo. Bodite pozorni: Delo Uradu Vlade RS za komuniciranje po novem prodaja celo oglase, ki izgledajo kot članki.

Drugi tir naj bi ustvaril 9000 novih delovnih mest, na cestah pa naj bi bilo zaradi njega manj tovornjakov. Tema ciljema ne gre oporekati, a kot rečeno NISTA predmet glasovanja. Vlagatelji referenduma zavajajo s podobno taktiko: večinoma govorijo o neoptimalni trasi, ki je zakon prav tako ne omenja niti z besedico.

Glasovali bomo torej o načinu financiranja, ki med drugim predvideva tudi "zagotovitev možnosti za sodelovanje zalednih držav pri financiranju projekta". Orbanu je to seveda kul, ni pa povsem jasno, kako se mu bo v primeru, da zakon pade, odkupil veliki dolžnik Janša.

Naroči se na objave!

Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na spodnji mejl:

Naroči!

HVALA!

Osveži formo
RSS

Nas bo na Facebooku nekoč več kot na zemlji?

8. 9. 2017

Skopiraj povezavo!

Facebook trdi, da lahko doseže več mladih, kot jih glede na cenzuse prebivalstva dejansko obstaja. Preverjeno to velja za Veliko Britanijo, ZDA, Avstralijo, Irsko in Francijo, skoraj gotovo pa tudi za Slovenijo in druge države, kjer podatki o št. prebivalcev glede na starost niso dostopni. V VB oglaševalcem obljubljajo bazen skoraj 8 milijonov uporabnikov, starih 18-24 let, toda po lanskih podatkih je v tej skupini manj kot 6 milijonov ljudi. V ZDA je razlika med dejanskim številom mladih in podatki FB še večja (31 vs. 41 mio).

Po peripetijah s prikazovanjem oglasov fejk novičarskih strani in tudi do 80 % napinjenimi številkami ogledov videov je to nov oglaševalski debakel spletnega velikana, ki si z Googlom deli 20 % delež celotnega zaslužka svetovne oglaševalske pogače. FB se brani, da je diskrepanca med cenzusom in obljubljenim dosegom tam po zasnovisaj ni mogoče pričakovati, da se bodo njihovi podatki ujemali z dejanskimi. Pomislite na to, ko boste naslednjič šteli prijatelje ;)

Da nam živi, živi rast

7. 9. 2017

Skopiraj povezavo!

OECD ocenjuje, da bo letos Slovenija dosegla 4.5 % gospodarsko rast. Ne le, da dobiček od gospodarske rasti ponavadi pristane v rokah kapitalistične elite, povprečni prebivalci zaradi z njo povezanega povečanja cen ter s tem povezanih neodgovorjenih zahtev za višanje dohodkov vlečejo krajši konec. Ko je govora o ekonomiji rasti, nekateri kot glavni pogoj za njeno reprodukcijo izpostavljajo ravno neenakost pri razdelitvi dohodka.

Med pričakovanimi priporočili OECD, kot so nadaljnja privatizacija in zvišanje zakonske upokojitvene starosti, je še posebej skrb vzbujajoča predlagana uvedba šolnin pri rednem univerzitetnem študiju, enem izmed redkih še javno financiranih v Evropi.

Zanimivo je, da je namibijska vlada uspela od 90. let prejšnjega stoletja zmanjšati eno največjih vrzeli med bogatimi in revnimi, in sicer z naložbo v izobraževanje – Namibija ima v svetu drugi največji odstotek skupnega proračuna, namenjenega za izobraževanje. In ko je pričakovano, da denimo GZS zagovarja “optimizacijo socialne politike” v korist kapitala, od vlade pričakujemo, da zagovarja optimizacijo socialne politike v korist človeka in dela.