Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Na referendumu ne bomo odločali o Drugem tiru

Ker na obeh straneh kampanje za referendum o Drugem tiru ponujajo predvsem manipulacije, naj spomnimo, o čem bomo glasovali 24. septembra. Predmet glasovanja je zakon, ki ga je koalicija v zdaj že svoji značilni maniri brez potrebe sprejela po nujnem postopku. Govori o organiziranosti in financiranju projekta, ne o tem, ali novo povezavo res potrebujemo. Bodite pozorni: Delo Uradu Vlade RS za komuniciranje po novem prodaja celo oglase, ki izgledajo kot članki.

Drugi tir naj bi ustvaril 9000 novih delovnih mest, na cestah pa naj bi bilo zaradi njega manj tovornjakov. Tema ciljema ne gre oporekati, a kot rečeno NISTA predmet glasovanja. Vlagatelji referenduma zavajajo s podobno taktiko: večinoma govorijo o neoptimalni trasi, ki je zakon prav tako ne omenja niti z besedico.

Glasovali bomo torej o načinu financiranja, ki med drugim predvideva tudi "zagotovitev možnosti za sodelovanje zalednih držav pri financiranju projekta". Orbanu je to seveda kul, ni pa povsem jasno, kako se mu bo v primeru, da zakon pade, odkupil veliki dolžnik Janša.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Nas bo na Facebooku nekoč več kot na zemlji?

Facebook trdi, da lahko doseže več mladih, kot jih glede na cenzuse prebivalstva dejansko obstaja. Preverjeno to velja za Veliko Britanijo, ZDA, Avstralijo, Irsko in Francijo, skoraj gotovo pa tudi za Slovenijo in druge države, kjer podatki o št. prebivalcev glede na starost niso dostopni. V VB oglaševalcem obljubljajo bazen skoraj 8 milijonov uporabnikov, starih 18-24 let, toda po lanskih podatkih je v tej skupini manj kot 6 milijonov ljudi. V ZDA je razlika med dejanskim številom mladih in podatki FB še večja (31 vs. 41 mio).

Po peripetijah s prikazovanjem oglasov fejk novičarskih strani in tudi do 80 % napinjenimi številkami ogledov videov je to nov oglaševalski debakel spletnega velikana, ki si z Googlom deli 20 % delež celotnega zaslužka svetovne oglaševalske pogače. FB se brani, da je diskrepanca med cenzusom in obljubljenim dosegom tam po zasnovisaj ni mogoče pričakovati, da se bodo njihovi podatki ujemali z dejanskimi. Pomislite na to, ko boste naslednjič šteli prijatelje ;)


Da nam živi, živi rast

OECD ocenjuje, da bo letos Slovenija dosegla 4.5 % gospodarsko rast. Ne le, da dobiček od gospodarske rasti ponavadi pristane v rokah kapitalistične elite, povprečni prebivalci zaradi z njo povezanega povečanja cen ter s tem povezanih neodgovorjenih zahtev za višanje dohodkov vlečejo krajši konec. Ko je govora o ekonomiji rasti, nekateri kot glavni pogoj za njeno reprodukcijo izpostavljajo ravno neenakost pri razdelitvi dohodka.

Med pričakovanimi priporočili OECD, kot so nadaljnja privatizacija in zvišanje zakonske upokojitvene starosti, je še posebej skrb vzbujajoča predlagana uvedba šolnin pri rednem univerzitetnem študiju, enem izmed redkih še javno financiranih v Evropi.

Zanimivo je, da je namibijska vlada uspela od 90. let prejšnjega stoletja zmanjšati eno največjih vrzeli med bogatimi in revnimi, in sicer z naložbo v izobraževanje – Namibija ima v svetu drugi največji odstotek skupnega proračuna, namenjenega za izobraževanje. In ko je pričakovano, da denimo GZS zagovarja “optimizacijo socialne politike” v korist kapitala, od vlade pričakujemo, da zagovarja optimizacijo socialne politike v korist človeka in dela.



Argumentum ad antiquitatem

Gibanje zagovornikov ravne zemlje je nazaj. Nasledniki Galilejevih kritikov iz 17. stoletja so na misiji prepričati svet, da živimo na disku, ki ga obkroža zid iz Antarktike, vesolje pa je iluzija, projicirana na kupoli kot iz Simpsonovih. Verjetje, ki je koreninilo v neznanju in v rokah katerega je bil vsak napredek preganjan, se danes uteleša v argumentu, da "je od nekdaj bilo tako".

Narava zanikanj fizikalnih dognanj, kot so gravitacija, heliocentrični sistem ali kar celotno področje astronomije, pa po razumnosti ni daleč od trditev, da je globalno segrevanje kitajska potegavščina in da cepiva povzročajo avtizem. In tu se pojavlja vprašanje, kje leži vzrok za porast teh hecnih teženj po selektivni realnosti. So le stranski (in obratni) produkt interneta, neskončnega vodnjaka informacij, ali pa gre za odgovor na spreminjajoče se temelje družbe? 

Eno je jasno - neumne ideje se upirajo izumrtju, saj ponujajo v kriznih časih najboljše odgovore: preproste in neučinkovite. 


Kdo rabi Pahorja, če imamo Murka?

Uradna kandidata za predsednika sta trenutno dva; L. Novak s podporo NSi oz. 3 poslancev ter M. Šarec s podporo Liste Marjana Šarca in zahtevanimi 3000 podpisi. Podpise pa zbirajo še mnogi; neodvisni kandidati jih potrebujejo 5000. V svetu digitalnih potrdil in spletnega bančništva je čas za pogovor o spletnem zbiranju podpisov, da o e-volitvah niti ne govorimo.

A predvsem je čas za pogovor o funkciji predsednika, ki je s tem mandatom zreducirana na zvezdniški aspekt in oropana politične vsebine ter moralne presoje. Tudi Pahor zbira podpise; lahko bi kandidiral že s tremi podpisi poslancev SD, a namesto tega vodi nekakšno pred-kampanjo, deli objemčke in poveljuje mornarici.

Kandidat za kandidata pa je tudi D. Murko, ki sam opaža podobnost s Pahorjem. Razlika je le v tem, da ima Murko do svoje javne podobe cinično distanco. Rajši kot klovna, ki glumi državnika, imejmo klovna, ki ve, da je - klovn. Z užitkom bi gledali državne proslave, kjer, srečen, da je moški, postroji častno četo ...